Anti PD-1 protitelesa
uporaba, delovanje, neželeni učinki
Ključne besede:
imunoterapija, anti-PD-1 protitelesa, zaviralci receptorjevPovzetek
Zaviralca receptorja PD-1, pembrolizumab in nivolumab, že uporabljamo v zdravljenju različnih vrst napredovalega raka, kot so: melanom, nedrobnocelični karcinom pljuč, Hodgkinov limfom in karcinom ledvic. Na zdravljenje odgovori zelo različno število bolnikov, kar je odvisno od indikacije in linije zdravljenja, to je od pri 18 do 80 odstotkih bolnikov. Posebnosti zdravljenja z imunoterapijo so zelo dolgotrajne remisije, pri posameznih bolnikih pa bomo morebiti upali govoriti celo o ozdravitvi.
Najpogostejši neželeni učinki so utrujenost, srbečica, izpuščaji, driska in slabost. Najresnejši neželeni učinki so imunsko pogojeni neželeni učinki in hude z infuzijo povezane reakcije. Imunsko pogojeni neželeni učinki so kolitis, tiroiditis, pneumonitis, hepatitis in nefritis.
Abstract
PD-1 receptor inhibitors pembrolizumab and nivolumab are already used in the treatment of various types of advanced cancer, such as melanoma, non-small cell lung cancer, Hodgkin’s lymphoma, and renal carcinoma. Depending on the indication and line of treatment, a different number of patients responds to the treatment successfully, ranging from 18 % to 80 % of patients. The particularities of treatment with immunotherapy include very long-lasting remissions and, in individual patients, we might even dare talk about cure.
The most common side effects are fatigue, pruritus, rash, diarrhea, and nausea. Among the most serious side effects are immune-related adverse reactions – including colitis, thyroiditis, pneumonitis, hepatitis, and nephritis – and severe infusion-related reactions.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Revija Onkologija izhaja v skladu s pogoji licence Creative Commons Attribution CC-BY 4.0. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice do svojega dela.
Revija Onkologija je odprtodostopna revija, kar pomeni, da so vsi članki revije brezplačno in prosto dostopni. V skladu z Budimpeško pobudo za prosto dostopnost (BOAI) lahko uporabniki brez predhodne privolitve založnika ali avtorja prebirajo, prenašajo, kopirajo, distribuirajo, tiskajo, iščejo ali ustvarjajo povezave do polnih besedil prispevkov oz. jih uporabljajo v kakršne koli druge zakonite namene, v kolikor ob tem primerno navedejo avtorje in revijo.









